Letošnji avgust je pa res enkraten za hojo v hribe. Vreme je stabilno, vročina ni prevelika in zagnanost je precejšnja. Z Rozi sva se tokrat lotila projekta - Kukova špica. Spomladi ali pozimi, ko sem se vozil proti Mojstrani sem opazoval njen beli snežni jezik in se spraševal: "Ali je kdo to presmučal ?". Lansko leto sem na špico gledal iz Vrtaškega slemena, pa sem se spraševal: "Ali se tja gor pride po neki normalni poti?".

Lahko vam potrdim, da razen zadnjega odseka iz sedla Gulce proti vrhu vzpon na Kukovo špico ni preveč zahteven. Pot ni označena, vendar če pobrskate po spletu in sledite napisanim navodilom, potem težko falite. Zgornji del proti vrhu zahteva malo nosu za pravo pot, pri tem so vam v veliko pomoč možici. Ni pa nevem kakšne zračnosti. Seveda spust zahteva malo več previdnosti. Absolutno priporočam uporabo čelade!

Na SIOLu si lahko preberete kako je Darja izprašala Bernarda, na temo hoje po gorah.

Nastala sta sledeča zapisa:

• Varno v gore
• Oprema v gorah